Dodatno o novih zakonodajnih rešitvah na področju odprave posledic poplav in plazov

Ob upoštevanju dejstva, da dne 9. 8. 2023 sprejeta novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (več informacij o v njej določenih ukrepih lahko najdete tukaj, v nadaljevanju: ZOPPN-F) ne zadošča za celovito reševanje težav in sanacijo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki so prizadeli Republiko Slovenijo v mesecu avgustu 2023, je Državni zbor Republike Slovenije dne 31. 8. 2023 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023[1] (v nadaljevanju: ZIUOPZP). Tudi navedeni zakon je bil sprejet po nujnem postopku, kar pomeni, da so zakonodajne rešitve začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 2. 9. 2023. Sprejete rešitve spreminjajo in dopolnjujejo veljavne zakone, vključno z ZOPPN-F,[2] na več področjih pa začasno uvajajo tudi posebne ukrepe.

V ZIUOPZP vključeni ukrepi so usmerjeni v nujno obnovo poškodovane javne infrastrukture, v poenostavitev postopkov pridobivanja dovoljenj, zakon pa vsebuje tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter fizičnim osebam, tako tistim, ki so jih poplave in plazovi neposredno gmotno prizadeli, kot tudi tistim, ki so zaposlene pri s poplavami in plazovi prizadetih delodajalcih in bodo lahko na ta način ohranile zaposlitev. Nabor ukrepov, namenjenih odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023, je zelo širok in posega na številna področja, zaradi česar v nadaljevanju navajamo zgolj izbor nekaterih ključnih interventnih ukrepov za gospodarstvo.

Na področju javnih naročil so z ZIUOPZP uvedeni naslednji začasni ukrepi oziroma izjeme:

(i)                 javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč, se obravnavajo kot naročila pod mejno vrednostjo, za katera se uporablja drugi odstavek 21. člena Zakona o javnih naročilih[3] (v nadaljevanju: ZJN-3), in sicer pod naslednjimi pogoji: (a) da vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije,[4] ter (b) da so začeta do 31. 3. 2024,

(ii)              naročnik lahko odda javna naročila gradnje, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, za katera se postopek začne najpozneje 31. 3. 2024, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 EUR, pri tem pa skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje,

(iii)            naročnik lahko do 31. 3. 2024 odstopi od že sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila, če postane zaradi posledic poplav in plazov izvedba javnega naročila nemogoča ali predmet javnega naročila nepotreben, prav tako pa lahko naročnik zaradi zagotovitve proračunskih sredstev za postopke javnih naročil za odpravo posledic poplav in plazov z namenom preprečitve nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode odstopi od pogodb za tista javna naročila, ki glede na okoliščine niso več prioriteta,

(iv)            za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, začeta do 31. 3. 2024, se ne uporablja tretji odstavek 100. člena ZJN-3, ki ureja obveznost izvedbe projektnega natečaja,

(v)               določena je izjema od splošnega pravila, po katerem naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila (t.i. obdobje mirovanja), pri čemer veljajo naslednji pogoji: (a) gre za javno naročilo male vrednosti, (b) njegov predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov, hkrati pa ni predmet javnih naročil za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ter (c) postopek je začet najpozneje 31. 3. 2024,

(vi)            v ZOPPN-F urejena izjema glede pogodbenih kazni in podaljšanja rokov v pogodbah o dobavi blaga in storitev (več o njej tukaj) se ne uporablja pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014-2020.

ZIUOPZP je ukinil tudi v Zakonu o urejanju trga dela[5] določeno omejitev dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela ter bruto dohodka upravičenca za tako opravljeno delo, tako da v obdobju od 1. 9. 2023 do 31. 12. 2023 obseg začasnega in občasnega dela, pod pogojem, da gre za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, ni omejen.

Glede možnosti izplačila višjega zneska enkratne solidarnostne pomoči, ki jo je predvidel že ZOPPN-F (več o njej tukaj), je bila z ZIUOPZP opuščena zahteva po izključno enkratnem izplačilu, kljub temu pa ostajajo nespremenjeni ostali pogoji, določeni v ZOPPN-F. Le-ti vključujejo ohranitev skupnega zneska neobdavčene solidarnostne pomoči v višini 10.000 EUR, dovoljenost izplačil v obdobju med 4. 8. 2023 in 31. 12. 2023, ter pogojenost pomoči s hujšo škodo, ki jo je delojemalec utrpel zaradi poplav in plazov v avgustu 2023.[6]

Nadalje za namen odprave in preprečitev posledic poplav in plazov ZIUOPZP predvideva pospešitev postopkov, povezanih z zaposlovanjem in delom tujcev v poklicih, ki jih na trgu dela že zdaj primanjkuje in so nujno potrebni za odpravo posledic poplav in plazov. Tuji delavci, ki bodo pridobili dovoljenje oziroma soglasje na podlagi ZIUOPZP, pa bodo lahko opravljali le dela, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, in sicer le na ozemlju Republike Slovenije. Za kršitev navedene omejitve so za delodajalce predpisane globe, poleg tega pa glede na zakonsko določbo za morebitne kršitelje velja tudi 3-letna omejitev ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika (smiselna uporaba 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah[7]).

ZIUOPZP uvaja tudi začasni ukrep solidarnostne delovne sobote. Tako lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa s samimi delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto.[8]

Za opravljanje dela na solidarnostno soboto je potrebno predhodno pisno soglasje delavca, delavec pa prispeva znesek plače za tako opravljeno delo v Sklad za obnovo Slovenije. Prispevek delavca je enak znesku plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec, navedeni prispevek pa se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb[9] (v nadaljevanju: ZDDPO-2) in Zakonu o dohodnini[10] (v nadaljevanju: ZDoh-2).

Poleg navedenega prispevka ZIUOPZP za leti 2023 in 2024 uvaja še obvezni solidarnostni prispevek za obnovo Slovenije, zavezanci za katerega so tako fizične osebe (rezidenti Republike Slovenije, ki so zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024, z izjemo tistih z najnižjimi prihodki), kot tudi pravne osebe (zavezanci v skladu z ZDDPO-2 za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti).

Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za pravne osebe je davčna osnova po ZDDPO-2, pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 / 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v posameznem navedenem letu. Obvezni solidarnostni prispevek pravnih oseb se plačuje po 0,8-odstotni stopnji in se ne šteje za odhodek po ZDDPO-2. Odmerjeni oziroma obračunani obvezni solidarnostni prispevek pravne osebe za posamezno leto pa se zmanjša za obračunani prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote, in sicer največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.

Interventni zakon delodajalcem, ki so ustanovljeni najkasneje na dan 2. 8. 2023 in so odredili delavcem obveznost opravljanja drugega dela zaradi posledic poplav in plazov,[11] daje tudi pravico do povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu. Pri tem veljajo naslednje omejitve:

(i)                 odredba obveznosti opravljanja drugega dela zaradi posledic poplav in plazov mora biti podana v pisni obliki in predpisani vsebini,

(ii)              upravičeno obdobje traja dokler trajajo okoliščine, ki upravičujejo odreditev drugega dela, vendar najdlje od 3. 8. 2023 do 3. 9. 2023,

(iii)            povračilo je navzgor omejeno z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023,

(iv)            pravice ne more uveljavljati delodajalec, nad katerim je uveden postopek stečaja ali je v likvidacijskem postopku,

(v)               v obdobju prejemanja povračila mora delodajalec delavcem zagotavljati delo v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih,[12] izplačevati neto plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, v nasprotnem primeru pa mora prejeta sredstva v celoti vrniti,

(vi)            vsota sredstev, dodeljenih po ZIUOPZP, in sredstev, dodeljenih kot izplačilo zavarovalnega zneska, prejetih donacij ter sredstev, dodeljenih iz proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ne sme biti večja od dejanske škode, kar lahko vpliva tudi na višino izplačanih povračil plač,

(vii)          v primeru izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu pri delodajalcu ali z njim povezanih osebah[13] v obdobju od 2. 9. do 31. 12. 2023 oziroma v naslednjih letih za leto 2023 je treba prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Poleg tega so (tudi) gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so utrpele škodo zaradi posledic poplav ali plazov v višini najmanj 100.000 EUR, skladno z ZIUOPZP upravičene do 12-mesečnega odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z banko, hranilnico ali podružnico banke države članice s sedežem v Republiki Sloveniji, če obveznost, na katero se odlog nanaša, do 31. 7. 2023 ni zapadla v plačilo, pri čemer gre lahko tudi za obveznost, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju. Vloga za odlog plačila mora biti oddana najkasneje do 31. 12. 2023, o odlogu plačila pa morata banka in kreditojemalec skleniti aneks.[14] Pri tem velja opozoriti, da odlog plačila ne pomeni le prekinitve zapadlosti vseh obveznosti do izteka obdobja odloga, temveč tudi podaljšanje končnega datuma zapadlosti kreditne pogodbe (in morebitnih z njo povezanih zavarovanj) za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Interventni zakon določa tudi maksimalno obrestno mero v obdobju odloga, in sicer se lahko na odloženi del glavnice obračunavajo obresti največ v višini 12-mesečni EURIBOR + 0 % oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.[15]

[1] Uradni list RS, št. 95/23.

[2] Med drugim je na primer v zvezi z možnostjo 12-mesečnega odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki jih zagotavlja javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ZIUOPZP glede na ZOPPN-F podrobneje opredelil njegove pogoje, obenem pa je predvidel tudi, da se obresti in drugi stroški v času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom ne obračunavajo in plačujejo. Upoštevati je treba tudi nadaljnjo postrožitev, ki jo glede na določbe ZOPPN-F določa ZIUOPZP, in sicer so dolžni delodajalci, ki bodo uveljavljali ukrep delnega povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo, ohraniti zaposlitev delavca tudi po prenehanju uporabe ukrepa, in sicer za obdobje, enako prejemanju delnega povračila nadomestila plače. Nadalje ZIUOPZP za primere podaje neresničnih podatkov za uveljavljanje pravic upravičencev po ZOPPN-F, pa tudi za primere neutemeljenih izplačil solidarnostne pomoči, določa globe.

[3] Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št. 307/15, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18, 69/19 - skl. US, Uradni list Evropske unije, št. 279/19, Uradni list RS, št. 49/20 - ZIUZEOP, 80/20 - ZIUOOPE, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 15/21 - ZDUOP, 112/21 - ZNUPZ, 206/21 - ZDUPŠOP, 121/21, Uradni list Evropske unije, št. 398/21, Uradni list RS, št. 10/22, 74/22 - odl. US, 100/22 - ZNUZSZS, 141/22 - ZNUNBZ, 158/22 - ZNPOVCE, 28/23, 88/23 - ZOPNN-F.

[4] Na splošnem področju 140.000 EUR za blago in storitve, ki jih naročajo državni organi, 215.000 EUR za blago in storitve, ki jih naročajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti, 5.382.000 EUR za gradnje, na infrastrukturnem področju pa 431.000 EUR za blago in storitve in 5.382.000 EUR za gradnje.

[5] Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 63/13 - ZIUPTDSV, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1, 95/14 - ZIUPTDSV-A, 47/15 - ZZSDT, 90/15 - ZIUPTD, 55/17, 75/17 - ZIUPTD-A, 75/19, 11/20 - odl. US, 11/20, 61/20 - ZIUZEOP-A, 98/20 - ZIUPDV, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 189/20 - ZFRO, 195/20, 28/21, 43/21, 54/21, 96/21, 172/21 - ZODPol-G, 17/22, 29/22 - ZIUPTD1, 59/22 - odl. US, 54/22.

[6] Določba 61. člena ZIUOPZP predvideva tudi možnost popravka obračunov za nazaj, in sicer za tiste prejemnike solidarnostne pomoči, ki so na razliko nad 2.000 EUR plačali odtegljaj (akontacijo dohodnine in prispevke), oziroma za tiste prejemnike, ki so plačali davčni odtegljaj za večkratna izplačila do uveljavitve ZIUOPZP.

[7] Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS, 158/20 - ZIntPK-C, 175/20 - ZIUOPDVE, 18/21, 18/23 - ZDU-1O, 75/23.

[8] Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu organiziran tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

[9] Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 76/08, 56/08, 92/08, 5/09, 96/09, 110/09 - ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 30/12, 24/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 - ZZNŠPP, 117/22 - ZVNDN-C.

[10] Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 103/10, 9/11 - ZUKD-1, 105/11, 9/12 - odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12, 102/12, 52/13 - odl. US, 96/13, 108/13, 29/14 - odl. US, 50/14, 94/14, 23/15, 55/15, 102/15 - ZUJF-E, 104/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 49/20 - ZIUZEOP, 80/20 - ZIUOOPE, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 195/20, 15/21 - ZDUOP, 206/21 - ZDUPŠOP, 172/21 - ZOFVI-M, 39/22, 41/22, 44/22 - ZKZ-G, 117/22 - ZVNDN-C, 132/22 - odl. US, 158/22 - ZNPOVCE, 158/22, 88/23 - ZOPNN-F.

[11] Tega ukrepa ne morejo uveljavljati (i) delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, (ii) delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. 8. 2023 več kot deset zaposlenih in (iii) tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

[12] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1.

[13] Gre za osebe, ki skupaj z upravičencem delujejo kot en subjekt s skupnim virom nadzora v smislu tretjega odstavka 3. člena Priloge I Uredbe 651/2014/EU ali tretjega odstavka 3. člena Priloge I k Uredbe 2022/2472/EU.

[14] Za odobritev odloga plačila banka kreditojemalcu ne zaračunava stroškov. Za veljavnost in učinke odloga plačila se razen sklenitve aneksa ne zahteva nobeno dodatno dejanje banke, kreditojemalca ali njegovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali predpisih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.

[15] Kot merilo za določitev ugodnejše višine obrestne mere se upošteva vrednost 12-mesečnega EURIBOR in višina obrestne mere, dogovorjene s kreditno pogodbo, veljavni na dan oddaje vloge za odlog plačila in se upošteva za celotno obdobje odloga plačila.