Nove zakonodajne rešitve na področju odprave posledic poplav

Državni zbor Republike Slovenije je 9. 8. 2023 sprejel novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč[1] (v nadaljevanju: ZOPNN-F), katere temeljni cilj je zagotoviti možnost hitre in učinkovite odprave posledic naravnih nesreč in ki je bila v luči nedavnih katastrofalnih poplav v Republiki Sloveniji sprejeta po nujnem postopku. Skladno z navedenim so zakonodajne rešitve začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V nadaljevanju navajamo nabor ključnih interventnih ukrepov, namenjenih odpravi posledic poplav v avgustu 2023.

Kot predhodno že navedeno, gre za interventne ukrepe, katerih veljavnost je časovno omejena, in sicer do 31. 12. 2023. Tako se ne glede na Zakon o praznikih dela in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji v letu 2023 z ZOPNN-F kot dela prost dan v Republiki Sloveniji določa dodaten dan, in sicer 14. 8. 2023. Delavci bodo na ta dan upravičeno odsotni z dela in upravičeni do nadomestila plače v 100% znesku, v primeru, da bodo navedeni dan delali, pa jim bo pripadal dodatek za praznike oziroma dela proste dni, določen z relevantno kolektivno pogodbo.

Novela kot enega izmed začasnih ukrepov določa tudi možnost odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki jih zagotavlja javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Odlog poplačila obveznosti za največ 12 mesecev doseže kreditojemalec v tem primeru z vlogo, ki jo mora posredovati najkasneje do 31. 12. 2023. Velja poudariti, da se ukrep nanaša le na obveznosti, ki do dneva uveljavitve novele zakona še niso zapadle v plačilo.

S spremenjeno zakonodajo se uvaja tudi predhodni program nujnih ukrepov za odpravo nastalih posledic naravnih nesreč, ki omogoča dodelitev predplačil sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim, drugim neposrednim proračunskim uporabnikom, kot interventni ukrep pa tudi gospodarstvu, še pred potrditvijo ocene nastale škode. Kot pomoč gospodarstvu se bodo na tej podlagi lahko izvedla predplačila sredstev upravičencem, ki zaradi naravne nesreče ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje, in sicer do višine 10% predhodne ocene škode.

ZOPNN-F določa tudi neuporabo določb o pogodbenih kaznih in podaljšanju pogodbeno dogovorjenih rokov za čas trajanja posledic naravnih nesreč, in sicer v pogodbah o dobavi blaga in opravljanju storitev, sklenjenih med subjekti zasebnega prava in javnim sektorjem v širšem smislu, razen če se nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav.

Na področju trga dela so z ZOPNN-F uvedeni sledeči začasni ukrepi:

(i)                 zvišanje nadomestila za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile,[2] nadomestilo bo tako znašalo 80% osnove in ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji (t.j. 1.203,36 EUR bruto), pri čemer ukrep velja od 3. 8. 2023 do 31. 12. 2023,

(ii)              povračilo nadomestila plače delavcev, ki zaradi višje sile ne morejo delati, v celoti za obdobje od 3. 8. 2023 do 31. 12. 2023, in sicer na podlagi elektronske vloge, ki jo delodajalci vložijo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,[3]

(iii)            delodajalci, ki so ustanovljeni najkasneje na dan 2. 8. 2023 in začasno ne morejo zagotavljati delavcem dela zaradi posledic poplav,[4] lahko delavce napotijo na začasno čakanje na delo za obdobje od 3. 8. 2023 do 31. 10. 2023, Vlada RS lahko ta ukrep podaljša s sklepom, največ za čas trajanja interventnih ukrepov, to je do 31. 12. 2023,

(iv)            delavci, ki so skladno s prejšnjim ukrepom napoteni na čakanje na delo, bodo upravičeni do nadomestila v višini 80% osnove, vendar ne manj od minimalne plače, delodajalci pa bodo s tem v zvezi upravičeni do povračila izplačanih nadomestil za čakanje na delo, in sicer v višini 80% nadomestila plače, največ pa v višini povprečne plače v Republiki Sloveniji za maj 2023 (t.j. 2.208,15 EUR), pri čemer lahko delodajalci uveljavljajo povračilo na podlagi elektronske vloge, ki jo vložijo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,[5]

(v)               ne glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih imajo prostovoljci, ki opravljajo prostovoljno delo v okviru prostovoljske organizacije, pravico do plačane odsotnosti z dela za največ sedem delovnih dni zaradi pomoči ob poplavah, pri čemer nadomestilo plače tem prostovoljcem v celoti krije Republika Slovenija, ter

(vi)            povečanje enkratne solidarnostne pomoči, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja na 10.000,00 EUR, pod pogojem, da delodajalec izplača navedeno pomoč delavcu zaradi velike škode,[6] nastale zaradi poplav avgusta 2023.

Čeprav ne gre za interventni ukrep, namenjen izključno odpravi posledic poplav avgusta 2023, pa velja v okviru novosti, ki jih uvaja ZOPNN-F, omeniti tudi možnost finančnega inženiringa v obliki kreditov ali garancij za odpravo posledic naravnih nesreč, ki ga bo izvajala SID banka, d. d., Ljubljana.[7]

[1] Uradni list RS, št. 75/2003, 98/2005, 90/2007, 102/2007, 40/2012-ZUJF, 17/2014, 163/2022, 18/2023 - ZDU-1O, 88/2023.

[2] Kot odsotnost z dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče v skladu z ZOPNN-F se šteje nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče. Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od uveljavitve ZOPNN-F ali v treh delovnih dneh od nastopa okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

[3] Velja opozoriti, da delodajalec v obdobju prejemanja povračil izplačanih nadomestil ne sme: (i) začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela in za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali (ii) odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, razen če je bil postopek začet že pred 3. 8. 2023. Prav tako takšen delodajalec od 3. 8. 2023 ne sme izplačati dobička, opraviti nakupov lastnih delnic ter izplačati nagrad oziroma poslovne uspešnosti poslovodstvu. V primeru kršitve navedenih obveznosti je delodajalec dolžan prejeta sredstva vrniti.

[4] Tega ukrepa ne morejo uveljavljati (i) delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, (ii) delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. 8. 2023 več kot deset zaposlenih in (iii) tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

[5] Delodajalec v obdobju prejemanja povračil izplačanih nadomestil ne sme: (i) začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo in za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače, ali (ii) odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, razen če je bil postopek začet že pred 3. 8. 2023. Prav tako takšen delodajalec od 3. 8. 2023 ne sme izplačati dobička, opraviti nakupov lastnih delnic ter izplačati nagrad oziroma poslovne uspešnosti poslovodstvu. V primeru kršitve navedenih obveznosti je delodajalec dolžan prejeta sredstva vrniti.

[6] Za hujšo škodo šteje skladno z ZOPNN-F škoda, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje.

[7] Ta ukrep je časovno in vrednostno omejen. Posojilni sklad bo tako lahko oblikovan do višine 100 milijonov EUR, sredstva pa bodo morala biti porabljena v roku dveh let od ustanovitve. Garancijska shema prav tako ne sme presegati 100 milijonov EUR in bo na voljo do porabe sredstev oziroma do dveh let po oblikovanju.