Nova pravila o pregledu neposrednih tujih investicij

Mehanizem za pregled neposrednih tujih naložb je bil v slovenski pravni red najprej vnesen v okviru interventne zakonodaje, in sicer z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19[1] (v nadaljevanju: ZIUOOPE), ki je veljal od 31. 5. 2020 do 30. 6. 2023. Po dokončnem prenehanju veljavnosti interventne zakonodaje je zakonodajalec omenjeno materijo uredil v Zakonu o spodbujanju investicij[2] (v nadaljnjem besedila: ZSInv), in sicer z novelo ZSInv-C, ki je pričela veljati 1. 7. 2023 in predstavlja trajnejšo ureditev omejenega področja v Republiki Sloveniji.

Za razliko od prejšnje ureditve nova ureditev zožuje nabor zavezancev za priglasitev, saj ZSInv kot tujega vlagatelja opredeljuje državljana tretje države ali pravno osebo s sedežem v tretji državi, ki namerava izvesti neposredno tujo naložbo v Republiki Sloveniji ali pa je to že izvedel (pri čemer je tretja država država, ki ni članica Evropske unije). Za zagotovitev celovitosti in natančnosti pregleda neposrednih tujih naložb pa ZSInv dodatno določa, da je tuji vlagatelj tudi državljan tretje države ali pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki ima posredno ali neposredno vsaj 10% udeležbe v kapitalu ali v glasovalnih pravicah v pravni osebi s sedežem v državi članici Evropske unije. Definicija neposredne tuje naložbe vključuje tako posredne kot tudi morebitne nadaljnje tuje naložbe, saj po novem zakonodaja jasno določa, da prva in vsaka naslednja neposredna ali posredna pridobitev vsaj 10% osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic pomeni neposredno tujo naložbo.

Neposredno tujo naložbo je treba, kot doslej, priglasiti v roku 15 dni od sklenitve pravnega posla oziroma od objave prevzemne ponudbe, pri t.i. greenfield investicijah pa v roku 15 dni od vpisa novoustanovljene gospodarske družbe v register v Republiki Sloveniji. Nova ureditev še naprej opredeljuje kritične dejavnosti, na področju katerih lahko potencialna neposredna tuja naložba pomeni grožnjo varnosti in javnemu redu Republike Slovenije (na seznamu sicer sedaj presenetljivo ni več zdravstvene, medicinske in farmacevtske tehnologije in opreme, ki je bila vključena med kritične dejavnosti z interventno zakonodajo).[3]

Zakon odslej jasneje določa merila in postopek odločanja o priglašenih naložbah, kar je pomembno predvsem v luči izboljšanja predvidljivosti in privlačnosti poslovnega ter naložbenega okolja v Republiki Sloveniji.[4] ZSInv sam postopek ločuje na predhodni postopek pregleda, v katerem se odloča o uvedbi postopka pregleda na podlagi vnaprej določenih pogojev in meril, ter na pregled. Predhodni postopek vodi komisija za priglasitve, ki jo skladno z zakonom ustanovi minister za gospodarstvo, turizem in šport, pregled pa strokovna skupina (prav tako imenovana s strani pristojnega ministra, in sicer za pregled posamezne neposredne tuje naložbe). Slednji pregled se uvede s sklepom ministrstva le v primeru, če komisija za priglasitve v predhodnem postopku ugotovi, da se neposredna tuja naložba izvaja na področju kritičnih dejavnosti in da bi lahko imela vpliv na javni red in varnost v Republiki Sloveniji. Tako uveden postopek pregleda se zaključi z odločbo ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga slednje izda na podlagi mnenja strokovne skupine. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport predstavlja tudi kontaktno točko v zvezi z izvajanjem Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. 3. 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji v Republiki Sloveniji.[5]

Velja opozoriti, da so roki za odločitev v postopku v novem mehanizmu precej daljši od rokov, ki jih je določal ZIUOOPE. Slednji je namreč določal, da mora ministrstvo izdati odločbo najkasneje v dveh mesecih od priglasitve, medtem ko ZSInv določa, da ima strokovna skupina za izdelavo mnenja (v primeru, ko se ministrstvo odloči izvesti postopek pregleda) na voljo kar dve leti, ministrstvo pa mora nato v dveh mesecih od prejema omenjenega mnenja izdati odločbo. Z vidika potencialnih tujih investitorjev je zaskrbljujoče tudi, da ZSInv roka za odločitve v predhodnem postopku niti ne določa. V tem delu bi se sicer morale uporabiti postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku[6] (glej 1. in 3. člen). 

Merila za presojo, ali posamezna neposredna tuja naložba pomeni grožnjo varnosti ali javnemu redu Republike Slovenije, so tudi v novem mehanizmu določena zgolj primeroma. Določena so v skladu z Uredbo (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. 3. 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji, dodatna merila pa so zapisana ob upoštevanju izhodišč Zakona o prevzemih,[7] Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence[8] in razvrstitve kapitalskih naložb v Republiki Sloveniji na podlagi Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države.[9]

Potencialni tuji vlagatelji bodo glede na sprejet trajen mehanizem pregleda neposrednih naložb morali pri pogajanjih in načrtovanju transakcij v Republiki Sloveniji upoštevati vprašanja pregleda neposrednih tujih naložb, tako z vidika vsebinske uporabljivosti kot časovne komponente izvedbe postopka. Pri tem velja posebno pozornost nameniti tudi pravilni, vsebinsko popolni priglasitvi, saj predvideva nova ureditev tudi globo za pomanjkljivo priglasitev.[10]

[1] Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 112/21 – ZIUPGT in 206/21 – ZDUPŠOP.

[2] Uradni list RS, št. 13/18, 80/20 - ZIUOOPE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 204/21, 29/22, 65/23.

[3] Skladno s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij z dne 4. 5. 2023 so te dejavnosti določene ob upoštevanju prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. 3. 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji in Smernicami glede neposrednih tujih naložb, prostega pretoka kapitala iz tretjih držav in zaščite strateških sektorjev, ki jih je Evropska komisija objavila 26. 3. 2020. Navedena določba državam članicam dopušča, da pri ugotavljanju, ali lahko neposredna tuja naložba vpliva na varnost ali javni red, med drugim upoštevajo njene mogoče učinke na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, dobavo kritičnih virov, dostop do občutljivih informacij ter svobodo in pluralnost medijev. S tem državam članicam dopušča manevrski prostor za nadrobnejšo določitev kritičnih dejavnosti, v katerih lahko neposredne tuje naložbe pomenijo nevarnost za varnost in javni red države.

[4] Dosedanja ureditev, določena v ZIUOOPE, namreč ni predvidevala odziva ministrstva na priglašene neposredne tuje naložbe, kar je zmanjševalo pravno varnost tujih vlagateljev in drugih udeleženih subjektov.

[5] Kontaktna točka je odgovorna za letno poročanje Evropski komisiji ter za izmenjavo informacij, mnenj in komentarjev z Evropsko komisijo in državami članicami.

[6] Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb.

[7] Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15.

[8] Uradni list RS, št. 130/2022.

[9] Uradni list RS, št. 53/2015.

[10] Kot prekršek so skladno z novimi pravili sicer opredeljene še kršitve dolžnosti priglasitve, neupoštevanje pogojev za izvedbo naložbe ter kršitev obveznosti poročanja. Globa za srednje in velike gospodarske družbe je v zakonu določena v razponu od 200.000,00 do 500.000,00 EUR, za ostale družbe pa od 100.000,00 do 250.000,00 EUR. Globa za samostojne podjetnike znaša od 50.000,00 do 150.000,00 EUR, za fizično osebo pa od 1.000,00 do 5.000,00 EUR. Odgovorna oseba pravne osebe oziroma podjetnika se lahko kaznuje z globo od 2.000,00 do 10.000,00 EUR.